Da bi odgovorili na vprašanja :
Kolikšna je mejna nosilnost pilota ?
Preverili ali je nosilnost pilota enaka izračunani nosilnosti in koliko odstopa?, uporabimo – Metodo za izvedbo Dinamičnega obremenilnega preskusa:angl. DLT (dynamic load test)

Izbrana metoda poteka po ASTM 4945-9600-02.
Na testni pilot, pritrdimo senzorje za merjenje deformacij in pospeškov. Senzorji so pritrjeni osno simetrično na vsaki strani, cca. 2 premera pilota pod glavo-vrhom nadgradnje pilota.

Z zabijalom povzročeni tlačni napetostni val potuje po pilotu navzdol, ter se zaradi odpora zemljine odbije, vrne nazaj na mersko mesto. Odbija se zaradi odporov po plašču in odpora po konici pilota.

S senzorji (merilci pospeškov in deformacij) zaznamo napetostne valove, s katerimi lahko določimo z udarcem zabijala povzročeni dol in gor potujoč val, le ta je nastal zaradi celotnega odpora zemljine.

( Celotni odpor= Dinamični odpor + Statični odpor). S PDA (Pile Driving Analyser) obdelamo podatke, tako da dobimo ob vsakem udarcu zabijala na zaslonu takojšen prikaz poteka sile( iz meritev deformacij) in hitrosti pomika mernega mesta- glave pilota( iz meritev pospeškov) v odvisnosti od časa.

Dobimo tudi obliko in velikost, dol in gor potujočega vala. Vse podatke snemamo, da jih po obremenilnem zabijanju / testu podrobno analiziramo.
Metoda in postopek meritev je standardiziran s standardom ASTM D4945-89 in definirana s priporočilom nemškega združenja geomehanikov.

( Recommentation for dynamic pile tests of Technical Committee 5 of the German Geotehnical Society), ter v skladu s priporočili EU7.

Po izvedbi dinamičnega obremenilnega testa se posneti podatki sile in pospeška za posamezne udarce analizirajo na računalniku s programom CAPWAP (CAse Pile Wave Analysis Program) ,katerega osnova je valovna enačba.

Modeliran pilot in zemljino injiciramo z eno izmed obeh merjenih vrednosti, ter z iteracijami (spreminjanjem modela pilota in zemljine) iščemo najboljši približek drugi merjeni vrednosti.

Z zadovoljivim približkom računske in merjene vrednosti so poznane lastnosti modela zemljine in s tem statični odpor zemljine oziroma mejna nosilnost testiranega pilota.

S postopnim obremenjevanjem tako določenega modela pilota in zemljine (računalniška simulacija statičnega obremenilnega testa) dobimo graf obtežba – pomik testiranega pilota.

Z izvedbo dinamičnega obremenilnega preskusa pridobimo podatke :

– Oceno o stopnji morebitne poškodbe pilota
– O najvišji tlačni sili v pilotu med obremenilnim zabijanjem
– O najvišji natezni sili v pilotu med obremenilnim zabijanjem
– O največjem pomiku glave pilota
– O smeri , oziroma izven osnosti prenosa sile z utežjo
– O največji sproščeni energiji preneseni iz obremenilnega zabijala v pilot
– O statični nosilnosti pilota, ovrednoteno na podlagi približne »CASE metode«